Eni smo resnično bolniki potrebni pomoči...
Ni nam dovolj, da se za vikend prvi dan vozimo v uro in pol oddaljeni Maribor in tam naredimo 3 ure in pol dolg trening
v visokem tempu in v suhem vremenu in mastni cesti. Ne, to nam ni dovolj - naslednji dan moramo iti na drugi konec Slovenije in celo malo na italjansko stran, da v dežju "uživamo" v vožnji s kolesi...
In potem v ponedeljek vsi "sesuti" vegetiramo v službi. :( Še dobro, da naši nadrejeni ne berejo tole strani (ali pač), drugače bi nam težka predla... Hehe... Pa dosti heca...
Tale vikend je bil kar naporen, in čeprav ne čutim posebne utrujenosti, vem da sem "fasal" kar dobro porcijo treninga. V soboto sem se vnaprej dogovoril Goranom za malce močnejši trening v Mariboru, ker je vremenska napoved kazala, da bo le Štajrska ostala brez dežja.
A kolega kot sem, sem v "zos" potegnil še Hernausa in Hribarja - sotekmovalca v italjanskem klubu Franco Gomme, kajti v četrtek že potujemo za Sanremo na 3 dnevno etapno dirko. Ok, deloma tudi zato, da meni ne bi bilo tako težko, saj vem da je Goran (www.mojtrener.com) 365 dni v letu za v odlični formi in z njim vedno "fašeš" dober trening, ne glede v kakšni formi si.
Že pred novim letom sem pri njem fasal podobno porcijo, a od takrat se mi je zdelo, da se je forma precej dvignila in da mu bom v soboto malo vrnil - a kmalu mi je bilo jasno, da forma ni na nivoju lanskoletne, ko je bila zima precej mila in sem lahko tudi malo več treniral... Po sobotnem treningu smo pri bili pri Goranu deležni obilnega kosila (hvala mama Lorencin) in tudi zvečer sem se dobro podprl z ogljikovimi hidrati in beljakovinami. Danes (nedelja) zjutraj je bilo počutje resnično v redu.
Ob 7.05 je že zazvonil telefon in oglasil se je "tovariš" Hribar, ki ga je zanimalo, ali gremo v Gorico na rundo ali ne - pred tem sem sam vstal ob 6.50 in pregledoval aktualne temperature in vremenske slike, da bi videl oz. predvideval dopoldansko vreme v Gorici in okolici. Ker se nisva nič dogovorila, sem poklical še Hernausa, ki je mimogrede trenutno v precej dobri formi. Z njim sva se zmenila, da se slišiva čez eno uro in da se potem odločimo, ali iti na trening ali ne... Fora pa je v tem, da v Gorici italjani štartajo rundo že ob 10. uri. Se pravi, da če štartamo čez eno uro, runde ne bomo več ujeli. Nam pa se je šlo, da se malo navadimo vožnje v grupi in si "zvrtimo" noge od včerajšnega treninga.
Že sem se ulegel nazaj v posteljo in poskušal zaspati nazaj, a ni šlo - čez 5 min sem poklical Hernausa in rekel: " A gremo?" "Pejmo" je rekel - in smo šli v akcijo - nekateri smo bili čez 35 min pred Agromehaniko al Agrotehniko, al kaj je že, na Viču - čakali smo pa spet Mr. Torbico, g. Sernela. Ko se je končno prignuncal smo morali precej pritiskat na plin, da smo prišli do Gorice pravočasno. v Gorici sicer ni padal dež, bila pa je mokra cesta. In ko smo štartali je kazalo še prov fino, mokra cesta, a špricalo ni. A to le prvih 10 min - potem pa se je ulilo - makaronarji so izbrali napačno smer - proti dežju... Aja, zbralo se nas je kar 21 "bolnikov" , ki ne moremo za vikend brez bicikla. In to pri borih 8. stopnijah. Sicer nas je bilo na vsakem križišču manj in na koncu nas je ostalo samo 6. 4je Franco Gommeti, Podgornik in še en makaronar - ok mogoče tudi slovenc, ker kolikor sem videl, nas je bilo slovencev kar nekaj.
Ne vem kako, ampak s Podgornikom sem se večkrat znašel na začetku grupe, kjer sem hočeš ali nočeš moral obračati pedala - najhuje je pa to, da sem jih obračal precej težko - poskušal sem na obrate, pa na moč, a hitrost se ni dvignila na več kot 35 na uro. Pa tudi Watti niso kazali preveč lepih številk. No po 2eh urah in pol smo se le privlekli do avtomobilov in vsi smo bili "prijetno" utrujeni...
Čez štiri dni štartamo s kombijem od TurboM za Sanremo - želja je seveda ubraniti lanskoletno zmago, a realno tega ni pričakovati. Sigurno mi bo težak teden, ki je za mano in ustrezen počitek, dvignil formo, a za koliko pa je vprašanje.
Če se ne javim prej, se javim iz Sanrema, saj bomo verjetno v istem hotelu kot lansko leto (kjer nisem mogel spati ob bučenju valov). Tam pa imajo internet in javljanje bo možno...
p.s.: Včasih niti ne vem, ali se javljam zaradi sebe, da bom imel nekoč nekakšne spomine iz tega obdobja, ali zaradi sponzorjev, za katere niti ne vem, ali berejo tole stran. Vem pa, da se je včasih prekleto težko spraviti k pisanju, saj se je včasih že težko spravit na bicikl po službi, ne da bi po biciklu še kaj "filozofiral". No, filozofiral bi dons z lahkoto, saj po pici in parih pirih to niti ni pretirano težko. A s tem bi lahko že negativno vplival na mladino - tega pa nočmo, ane?