V nedeljo je bilo, kot pričakovano, na sporedu "trpljenje" na maratonu Pinarello. V Treviso smo (Franco Gomme Team- Sirnik,Hernaus,Sernel  in Ropret, ki je prišel z Markunom) prispeli že v soboto, dvignili številke, se šli malo zapeljat s kolesom (najmanjši povprečni utrip na kolesu kadarkoli..

.. celih 105 utripov/min) in se po večerji kmalu spravili spat. Za tistih nekaj uric, kajti zajtrk je bil že ob pol šestih zjutraj. Pojedel sem malo kosmičev, 2 jogurta in nekaj kosev polnozrnatega kruha. Na štart se nam niti ni mudilo, saj nam je bilo obljubljeno, da štartava s Sirnikom iz prvega boksa z nekje 300 folka..

No ja - zadeva se je obrnila malo drugače - prvi boks je res bil, a tam so bile vse ženske in nekaj izbrancev - vse skupaj nekih 100 ljudi.  Potem pa naš "prvi" boks - 1500 ljudi, ne pa 300. . S Sirnikom se začneva prerivat naprej, a dalj kot sredine grupe se nisva prebila. Sirnik se je potem prerinil malo naprej do neke slovenske skupine, kjer je bil tudi Miran Stanovnik - ja tisti lisjak..
Nekaj minut po 7.uri sledi štart in sledi množično prerivanje in seveda na prvem ovinku se vse zabaše, na drugem pa eni že padejo.. Ko se prebijem naprej je kolona že močno raztegnjena - pa ne že spet si rečem - malce počakam, da vidim, če bo kdo iz ozadja pridrvel mimo, a vsi vozijo "le" 40-42 na uro. Nč, moram se prebiti naprej in ga pohodim - in prehitevam vse živo - poganjal sem z lahkoto in števec je kazal med 48-51 na uro. Kar smejalo se mi je... A ne za dolgo, saj se je pred mano naredil "zamašek" -  znova padec - na tleh zagledam Čiko-ta (Primož Čerin - a ne tisti, ki je bil profi), kako se pobira. Nekak se prebijem mimo, prehitevam skupinice. Za mano se nalimajo ene 3-4 modeli, ki pa niti približno ne morejo dati konkretne smene. No, po dobre pol ure le dohitim prvo grupo in malo predahnem. A ne za dolgo, saj se že začne prvi klanec in nato še drugi, kjer nas na koncu čaka nekaj predorov, kjer cesta konkretno zavije - tla pa spolzka, kot bi jih namazal z mastjo.. Na tem drugem klancu se naredi selekcija in pristanem v drugi grupi skupaj s Sirnikom in nato še Markunom. Ta grupa je potem več ali manj skupaj trpela čez klance, kjer sem komaj držal priključek - na enem klancu sem že odpadel, a sem na spustu le prišel nazaj do grupe. Na klance ni in ni šlo, razen na predzadnjega, ki je bil le 4-5% - tam je bil pa pravi užitek - med vinogradi je vijugala cesta. Sirnik se postavi na čelo grupe in začne diriktirati tempo - ko se umakne, ga pogledam in vidim, da še v redu izgleda, nato pa ga pohodim - med 32-34 smo vozili v klanec. Počutil sem se dobro, saj sem stalno jedel in pil (v začetku energijske ploščice, nato pa gele). Za pijačo je skrbel naš šef Marino, ki je nekje stalnil eno Vespo (kao spremljevalni motor - s št. 46 ala Rossi) in se peljal po celotni trasi maratona (209km). Tale naš Marino je kar dec - ma kar konkreten trebuh in ene 115kg sigurno - in še čudno, da je Vespa zdržala tiste klance...

No, nazaj k maratonu - kot rečeno sem se počutil vedno bolje, a to le do zadnjega klanca - o dio mio - nekako se še zdržal prvi km kar strmega vzpona, potem pa zapeljem izza ovinka in pred seboj zagledam še nekih 500m klanca, me je pa čisto minilo. Hitrost je padla iz nekih 13 na uro, na borih 8 in sledilo je pravo mučenje. Nekako se privlečem do vrha klanca, potem sledi spust (ne vem kdaj sem nazadnje tako užival v spustih kot na tem Pinarellu - razen enega spusta, kjer so bile na vsakih 50m postavljene rešetke, so bili spusti res super). Proti koncu spusta me ujame peterica somučenikov in ker sem bil že napol mrtev do cilja pa še dobrih 20-25km, sem se postavil na konec grupe in v zavetrju pripeljal do cilja. Pa tudi v zavetrju mi ni bilo ravno lahko...

Na koncu sem zasedel 54. mesto generalno in 8. v kategoriji. Moj "prijatu" iz Evropskega prvenstva, CIAVATTI, ki me je premagal v kronometru pa je bil 4. Zmagal pa je Rumsas - bivši profesinalni kolesar - takih je bilo na tem maratonu kar nekaj.
Še uvstitve naših - Markun je bil 41, Sirnik 43, 47. Bojanc - letnik 63 (fotr dobr gre - že na Franji sva bila skupaj v grupi), malo za mano pa je bil še en moj prjatu Smole na 59.mestu. Sam verjamem, če bi štartal z prvimi, in ne bi trošil energije na začetku, bi bil na maratonu med 10-15 najboljših.

Na malem ali pussy Pinarellu pa je Ropret kar zmagal - seveda v svoji kategoriji - drugače pa je bil 27. generalno. Ta tud ne pozna počitka.. hehe...

Ko je ravno govora o počitku - tega si bom konkretno dozo privoščil sam v naslednjih 14 dnevih. Seveda to ne bo poležavanje ob mrzlem pivu in pogledu na brhka dekleta..... ali pa tud?

Ne resno, ta teden je totalno off - naredil bom kakšen skok (peški) na bližnjo Križno goro, mogoče šel za 20 min v gmajno z MTB bajkom, v petek pa itak greva s Petro na Roglo za en teden. Nekakšne višinske priprave - a moram malo pazit - zadnjič sem imel na pregledu krvi vrednost hematokrita 47,6 - da ne bo šlo čez mejo... hehe...

Ne resno .... kri je bila za ta čas res super. Telo pa je utrujeno od dosedanje sezone, zato bo telih 14 dni na easy kar pasalo.
Na Rogli jasno ne bom brez kolesa in bom sigurno naredil kak "ruski" trening.
1.avgusta pa sledi 5 dnevni Giro di Friuli oz. prej (zadnjo nedeljo v juliju) še en test pripravljenosti na tekmi v ITA.
Na giru sicer nimam nekih hudih ciljev, a če bo forma dobra, bom šel tudi na rezultat. Drugače bom pa pomagal sotekmovalcem po najboljših močeh.. Sicer pa kaj več o Giru v prihodnjem javljanju, ki ga verjetno pred soboto 29.7 ne bo.

Še nekaj podatkov iz Polarja za Pinarello:

Čas: 6h 5 min
(lani sem bil s supergami od Gorana hitrejši za minuto - malce premišljujem, da bi si jih naslednje leto spet sposodil.)

Pot: 207,63 km
Povprečna hitrost: 34,13 km/h
Maksimalna hitrost: 87 km/h
Višinskih m: 2915
Povprečni utrip: 165
Poraba kalorij: 6942