V sredo sva si s kolegom Matejem Š. ogledala zaključek 17.etape Gira (di Italia), ki se je končala na slavnem klancu Zoncolan.

Čisto na kratko bom napisal: Neverjetno število navijačev, trume pešcev in kolesarjev na vseh vrstah biciklov že ob 10ih proti vrhu, klanc za ubit - v 10,1 km se dvigne za 1200m, noro grejo najboljši, tisti zadaj se ti pa kar malo smiljo...
a imajo pomoč navijačev, ki jih občasno malo porinejo, čeprav ne bi smeli...

Vse sem slikal, razen Štanglja, ker me je presenetil, ko se je kar narisal pred mano - hitro zavpijem "Dejmo Gorazd" - on pa se mirno obrne proti meni in reče "sej bo sej bo".... - sem bil tolk šokiran, da mi je odgovoru, da sem čisto pozabil prtisnt na petelina... 

Klanc je pa res tak, da še danes hodim ko Paja Patak... Kot bi prelaufal maraton, ne pa šel tistih 6,4 km gor in 6,4 km nazaj peški...
Upam, da bo jutri, ko je na tekmovalnem sporedu kronometer Krško, že vse ok in bom spet nekje pri vrhu..

Vsekakor taka etapa za doživet..

Hudiček je bil tudi tam:

 Ostale slike iz Zoncolana si lahko ogledate na
http://www.jersey69.com/gallery/main.php?g2_itemId=10360

Po kronometrski soboti pa sledi državno cestno prvenstvo v Logatcu. Kar 104 km se bomo podili po logaškem dirkališču ali "ringlšpilu" kot mu kolesarji posmehovalno pravimo.
Tudi tam upam, da bom bolj pri vrhu...