Dirka v Caorlah se je zame končala precej klavrno. Sicer so me že pred dirko stari mački opozarjali, da je dirka težka s precej vetra. Dobro sem si mislil - sej kakšno dirko sem pa že odpeljal v vetru in ponavadi mi je šlo dobro - močnejši bodo preživeli, ostali pa odpadli. A si nisem predstavljal, da bom med tistimi, ki bodo odpadli.

Že pred dirko sem se odločil za "strategijo" - poskušati na začetku, če ne bo šlo, pa počakati zadnjih 20km in potem akcija. Na štartu je bilo približno 150-160 tekmovalcev in štartali smo izredno počasi. Veter je bil na štartu v hrbet in samo čakal sem, da bo kdo poskušal - eden je potem samo nakazal in že sem bil na njegovem zadnjem kolesu. Model se je ustavil, jaz pa samo mimo njega in ga pohodil do 59 km/h. Po nekaj sto metrih pogledam nazaj in približuje se mi nekaj kolesarjev - lepo počakam - nabere se nas dobrih 10 in ga začnemo "tišat". Po dobrih 5 km nas ujame še manjša grupa, glavnina pa razpotegnjena kot ponedeljek. Veter od strani piha ko stomater. Takoj se začne "paljba" - skok na skok. Pokrivam tiste, za katere menim, da so nevarni - a nič ni uspelo. 3-4 kolesarji se oddaljijo od grupe za 50-100m, a čez 2 minute je vse izničeno. Porabil sem kar nekaj metkov, zato se rajši vrnem v grupo v zavetrje.. A tega zadnjo tretjino kroga enostavno ni bilo - veter v prsa s 100 km/h - in šli smo se četica koraka oz. kolesari. Vsi trije - Hribar, Hernaus in jst smo bili v prvi tretjini grupe, ko nas je naenkrat prehitela velika grupa od zadaj in nihče ni bil sposoben priklopiti - ene 20-30 se jih je enostavno odpeljalo, ostala grupa pa je razpadla na prafaktorje. Ko sem malo prišel k sebi sem se priklopil enemu "hrustu", ki je obračal 53x11 v veter in komaj sem ga držal. Privlekel me je do male grupe, potem pa "izdihnil" - prva grupa pa 100-150m spredaj. To je bilo ene 200m pred štartno ciljno ravnino, kjer je bil veter v hrbet - stisnem zobe in ga natišim v veter in potem še po štartno ciljni ravnini do dile - a kljub 51-52 km/h se grupi nisem približal niti za cm. Zadaj so se kolesarji hitro organizirali in me na delu z bočnim vetrom kmalu ujeli. Takrat bi moral že kaj pojesti oz. vzeti gel, saj je šlo že veliko energije - a tega nisem storil in to drago plačal. Na tisti ravnini s kontra vetrom sem na koncu ravnine odpadel in potem nisem mogel več priklopiti. Sem že razmišljal da bi odstopil na štartno-ciljnem prostoru, a mi to ni preveč dišalo. Počakal sem še 3 kolesarje in smo skupaj nadaljevali zadnji krog, a na tisti "priljubljeni" kontra ravnini sem odpadel še od teh - popolnoma brez energije. Zadnja 2 km so me ujeli kolesarji iz drugega štarta - najprej 4je ubežniki, potem pa skupinica z Srnelom in Ropretom. Prvi je poskusil s pobegom pred ciljem, a so ga par 10m pred ciljem ujeli in je bil na koncu 11. Rahlo poškodovani Ropret (padec z MTB)  je bil osmi in kot edini od moštva dobil vrečo z dobrotami.

Tolažim se lahko edino s tem, da dokler mi je šlo, mi je šlo dobro. A za drugič bom vedel 2 stvari - ko mi rečejo, da je težka dirka, lepo brzdati konje in pridno jesti med dirko.

Imam še nakaj novičk, a o njih v naslednjem javljanju.