Zaradi gužve na avtocesti smo v soboto šli kar po stari cesti proti Primorski,a smo v Postojni prekmalu zavili nazaj in za nekaj časa obtičali na avtocesti. V Oderzo smo prišli dobre pol ure pred prvim štartom in glede na to, da Oderzo sploh ni velik in nismo imeli blage veze kje je dirka, smo kar hitro našli tisti kmečki turizem, kjer so bile prijave. .

Ropret in Srnel sta se mogla kar obrnit, da sta se še malo ogrela - trase pa tudi nista poznala. K sreči so bili krogi, tko da ni blo panike. Na koncu sta zasedla 5. in 7. mesto - vrstni red kot ponavadi - Ropret pred Srnelom. Po tej dirki smo štartali mi (Cadeti,Juniorji,Seniorji). Štartalo pa se je tako, kot bi šli na nedeljski izlet. To mi ni blo preveč všeč in sem ga pohodil do dile in pridobil nekaj prednosti. Kmalu se mi je pridužilo še nekaj modelov, a nismo ujeli pravega ritma menjav, saj so eni bili tam samo za zmedo delat. Kmalu nas ujame grupa, potem pa se je začela "paljba" - skok na skok. Pa nas je že 10-15 pobegnilo, in so nas spet ujeli - pa jovo na novo - manjša skupinica pobegne, grupa ulovi in spet akcija. Dirka čisto po mojem okusu, če ne bi bilo tistih nekaj kvazi kolesarjev, ki so delali za njihove liderje oz. se hoteli švercat. V predzadnjem krogu peterici uspe pobegnit.
Čeprav sva med dirko in potem še po dirki s Hribarjem imela manjši "nesporazum", sem v zadnjih kilometrih potegnil skupinico, katera se je valjala 100m pred grupo in v kateri je bil tudi Hribar. Da bi pač Hribar imel večjo šanso na koncu kaj naredit. On pa je razmišljal podobno in se, ko je prišel na smeno, zaustavil in me spustil naprej. To sem opazil šele po nekih 50 metrih in ko sem pogledal nazaj ni bilo za mano nobenega več. Do cilja pa še kake 2-3 km. Ne bom pogledal nazaj, pa če naj se zgodi karkoli sem si rekel, in pritisnil do konca. 1km pred ciljem se mi pridruži še en kolesar in se mi zalima na zadnje kolo. Če se bova gledala, naju bo grupa ujela in bo vsega konec - zato sem pritiskal naprej in par 100m pred ciljem malo spustil tempo, da bi se pripravil za šprint. Sonce je bilo direktno za nama, zato sem videl na cesti njegovo senco, ko je napadel - probal sem ga zadržati zadaj, a ni šlo. In tako na koncu zasedel 7. mesto in 5. v kategoriji in pehar dobrot za to. A bolj kot pehar mi je bila všeč dirka - ker se je res dirkalo.
Pa čeprav je bil plan samo zvrtet noge za nedeljsko dirko. Nesporazum s Hribarjem sva potem rešila, tako da je zdaj vse ok.
Povprečna pojma nimam kakšna je bila, niti ne kolk km je bilo, saj mi števec ni delal. A povprečni utrip 178 (89% max) pove, da ni bila lahka dirka.

Sledila je vožnja do hotela, ob 8ih večerja in po večerji "obvezen" obisk pivnice. Ropret in Hribar sta se spravla spat, trije mušketirji (Hernaus, Srnel pa jst) pa v "akcijo". Gremo na 2 pira pa spat. To bo ja - ob 11ih smo menili, koliko spanca potrebujemo, in ugotovili, da bo 7h čisto dost in lahko podaljšamo do polnoči. No potem smo postali še lačni in naročili hrano in jasno spili še par pirov in 123 je bla ura pol dveh . S težkim srcom smo zapustili tri italjanke, ki so sedele nasproti nas. Vmes je prišel mimo še R.Pagnin - lokalni metador in pil vodo, saj je imel namen zmagati na nedeljski dirki. No in ravno on je v nedeljo prvi pohodil od štarta - do cilja pa še 100km. (aja - vstali smo brez problema  - zajtrk ob 7ih, dirka ob 9ih). Še dva modela sta se mu pridružila, potem pa je še eden skočil - se mi je zdelo, da zna bit opasno in sem skočil takoj za njim - a sva bila že prepozna - trojice nisva mogla več ujeti. Počakala sva  prve kolesarje, ki so prileteli mimo in se jim pridružila. Grupa ni bila daleč za nami in ko so nas ujeli, je sledil sobotni scenarij - skok na skok in poskusi pobega so se kr vrstili. Pozabil sem na taktiko (prvih 60km lepo v grupi, potem pa akcija) in užival v dogajanu.Tiste 3 ubežnike smo kmalu ujeli, a to potem le podžgalo kakih 170 kolesarjev, da pokažejo kaj imajo v nogah. 2-3x je že kazalo, da nam bo uspelo pobegnit, a ni šlo. Tako je bilo vse do 60km, ko mi je zmanjkalo municije in sem se končno malo umiril. Do cilja sem samo še enkrat skušal pobegniti, a tudi ni šlo. Pripravil sem se na šprint, čeprav sem se zapomnil iz lanskega leta, da je čisto noro na koncu. Sem imel kar dobro pozicijo in prosto pot do cilja, a ko sem kakih 200m pred ciljem pomolil nos iz grupe, me je kar odneslo nazaj -  sem pogledal na Polarja - 61 km/h smo šli. Kateri sem bil na koncu ne vem  - sta pa bila Hernaus (5) in Hribar v nagradah. Progo smo prevozili v 2h in 14 - poprečna hitrost 45km/h.

Pravo presenečenje je sledilo nakaj minut zatem, ko se Ropret čisto izmučen pripelje prvi skozi cilj - grupa pa nekaj m za njim. Šele potem smo izvedeli, da ga je 1 krog in pol (to je 15km) sam "pral" pred grupo. In to na 100-200m. Sam kapo dol. Tudi Srnel se je znajdu v nagradah.

Se pa fantje dol res znajo vozit - niti enega problema v grupi - razen enkrat pri poskusu pobega se je nekomu odpel pedal in sem se že videl na tleh, a se je situacija srečno rešila.