No, pa se je začela dolgo pričakovana dirka. Zjutraj je Otto lepo vstal, še malo "poštimal" kolo, ob 6h pa s prijateljem Matejem štartal. Najprej do Marjana S. (do tu je šoferske usluge nudil ata Milan) in nato naprej.
.Ob ena 3h pa telefon. Mi smo ravno končali s kosilom. Izpisala se je Matejeva številka, vendar je klical Mitja. Vpraša kje sem, povem, da na Češnjici (doma), pa pravi, da bom morala v Udine. Zakaj pa? Ja, kolo sem polomil, pa mi moraš pripeljat drugega. Sem mu rekla, da ga lepo prosim, naj se neha zafrkavat. Pa pravi, da se nič ne zafrkava, da so padli in je kolo polomljeno, da naj pobašem enega od bratov in da naj takoj štartava.
Rečeno, storjeno. Klemen je bil takoj za to, poiskala sva za vsak slučaj še avtokarto - ker sem se jaz kljub temu, da sem v Udinah že bila, sposobna prav hitro kje izgubit. V Loki sva spakirala še rezervno kolo (trening kolo), neke zobnike in sva šla. Brez težav je šlo do Udin, tam sva sicer nekje narobe zavila, vendar sva potem brez težav nasla trgovino v Tricesimu (oz. nekaj podobnega)pred katero smo bili zmenjeni.
Takoj, ko sta stopila iz kombija sem videla, da je podrgnjen po roki, nakar mi pokaže še piškot na riti. In pove, da ima tudi na glavi buško. Pa pravi, da kar se tega tiče ni panike, da se že celi.
Ko pa je Matej odprl prtljažnik kombija in sem zagledala kolo, sem obstala z odprtimi usti. Katastrofa. Pričakovala sem majhno poškodbo, pa je dobesedno manjkalo približno 20 cm okvirja na desni strani (tisti del, ki gre proti menjalniku). Prav tako je popolnoma nacefran trak na balanci. Pogled na kolo je bil res žalosten. Pa ga vprašam, zakaj ne vzame vsaj feltn stran. No, povrhu vsega jo je skupla še zadnja feltna (zipp-ka). Možno, da to sploh ni vse, vendar nisem hotela več spraševati. Kolesa smo brez besed zamenjali in odšli na pjačo.
Prav zgovorni nismo bili (Mitja je bil vidno prizadet, ker mu kolesa res nekaj pomenijo). Zvedela pa sem, da je celo pot letelo. Da so padli pri ene 50 km/h, približno 3 km pred ciljem. Mitja je povedal, da je bil v grupi, da so najprej popadali na levi in desni strani in je že mislil, da se bo padcu izognil, ko je zadaj začutil, da ga je nekdo zapel. Pa je šlo..... Z ostankom kolesa je nato počasi pripeljal do cilja.
Kar se tiče rezultatov Franco Gomme-tov vem samo to, da je bil Luka Mezgec drugi, ostali pa so baje pripeljali z grupo.
S Klemenom sva jo nato pičila domov, Mitja in Matej pa na večerjo.