- O Maratonu Franja 2006
- Maraton Pinarello 2006 ali kako pozabiš kolesarske čevlje
Objavljeno: 19.06.2006 @ 22:18 na Bicikel.com-u
Evo vam pravljice za lahko noč.
------------------------------------------
Še mojih 5 par o letošnji Franji
Prvič me je razočaralo število italjanov, ki so šli na veliki maraton. Pričakoval sem jih več.
A tisti, ki so prišli niso razočarali - so lepo dirkali.
No, pa od začetka. Štart iz enega boksa - v prvih bojnih vrstah so se uro pred štartom začeli zbirati stari borci - od 45-55 let, nato so se pridružili
še ostali mlajši zegreteži - eni z montiranimi bojlerji (beri trebuhi), eni celo brez čelade, drugi spet z gorci z širokimi rogovilami, četrti z prepovedanimi štirikrakimi feltnamiž
eni celo brez številk - ni da ni - pravi vaški sejem.
Predlog organizatorjem: zgled po znanih maratonih (več boksov, razvrstitev po časih iz preteklih let oz. glede na reference).
Zaprta vožnja do Vrhnike je potekala, kot pač poteka - eni previdno in uvidevno, drugi pa lepo vozili brez rok,
pretegovali na biciklu, eni objemali - res svašta vidiš.
Na vrhniškem klancu štart - pričakoval sem, da bodo RP.Barovci malo nategnili, da se grupa malo raztegne - pa lepo lagano.
Prepočasi se mi je zdelo, zato sem le malo pojačal tempo in se nato umiril, ob komentarju enega od RPBarovcev kaj skačem,
pa neprevidno zapeljal na bankino in skoraj zaključil z Franjo. 
Pred Logatcem je bil prvi poskus bega, a so RPBarovci pokrili.
Po Logatcu je poskus bega uspel in znajdel sem se v skupini še z 5 italjani (med njimi Ferrara).
Lepo smo šli hitre menjave, z sicer meni malo prepočasi tempom, a dirka je bila še dolga. Vmes smo postoma pobrali še 3-4 kolesarje
brez številk, ki so se vozili v zavetrju, in delali samo zgago, ker res ne veš - a se je kdo priklopil, ali kva. No, ko sem Penkotu
rekel, naj jih odstrani, se je to tudi zgodilo.
Nato smo par km pred odcepom za Cerkno ujeli 2 italjana, za ketera sploh nisem vedel, da sta spredaj. Najbolj hec, je pa bil, da nekak
sploh nista hotela delat v grupi - šele nato, ko jih je Ferrara napizdil, sta nekaj smen celo dala.
Stalno pa je italjanom sproročal prednost avto z ITA registracijo - tako da smo vedeli koliko prednosti imamo. V Cerknem smo baje imeli neke
2-3 min prednosti.
Takoj ko se je vzpon začel, je Ferrara pohodil gas in se počasi oddaljeval. Sam sem šel lepo na tempo, italjani pa za mano, a so odpadali
eden za drugim. Pričakoval sem da me ujamejo že pred vrhom, a je kak km pred vrhom mimo prišel le Vrečar, katerega je zanimalo koliko je Ferrara spredaj, in se
je odpeljal naprej. Malce sem pričakoval, da bo Ferrara počakal na vrhu oz. na spustu, a je kar pičil dalje. Na spustu sem najprej malo pritisnil, a ni bilo ne
Vrečarja, ne Ferrare - zadaj pa tudi ne. Bom počakal, sem si rekel. Scat me je tiščalo že od Vrhnike in prvič v življenju sem se spravil lulat iz bicikla - pa mi je
še kar nekak uspelo.
No, kmalu zagledam skupinico 10-15 kolesarjev kako drvijo proti meni, in komaj priključim tako je letelo - sami profiči, en italjan,Ale,pa jst.
In motor. Najprej sem mislil, da je spremljevalni, a kot je bilo kasneje vidit, ni bilo tako. Čigav je bil, ne vem.
Spredaj pa še vedno Ferrara.
Spust se je nadaljeval z svetlobno hitrostjo z motorjem spredaj - v življenju nisem šel čez ovinke tako hitro.. Po taki cesti pa sploh ne.
Pričakoval sem, da bomo Ferraro s pomočjo motorja in kasneje Savčanov ujeli prav kmalu, a se je to zgodilo šele v Gorenji vasi.
Seveda se mi ni zdelo pošteno, na kakšen način je bil ujet, a tko je pač bilo. Ne vem, kaj bi se zgodilo brez motorja in Savčanov, a vem, če bi Ferraro ujeli,
bi ga ujeli mnogo, mnogo kasneje. Za moje pojme je on top amaterski kolesar v ITA in ne bi bil presenečen, če bi mu uspelo solo pripeljat do cilja.
Sploh se pa ne morem predstavljat občutka, ko je izvedel od drugega italjana, kako je bil ujet. Pri tem pa ne morem iz svoje kože, da ne bi pomislil na lansko
leto, ko sem bežal dobrih 80km. Je bilo lani podobna situacija? Ampak, to je že zgodovina.
Ne rečem, da italjani v ITA ne "goljufajo", a na tak očiten način - vsaj sam še tega nisem doživel - res pa je, da dirkam šele 3 leto.
No, pa nazaj k dirki. Po Gorenji vasi se je zadeva umirila in tempo je bil dokaj turističen, tako, da nas je ujelo še nekih 15 kolesarjev.
Do Zbilj se niti nič takega ni dogajalo, potem pa se je začelo - v glavi sem imel, da je treba tole grupo razdret - in to čimprej. In napadem prvi, Ferrara jasno
zraven, Ale pa tudi. In to kar nekajkrat - vedno drugi - Ferarra,ALE,jaz,nek italjan. Pred tem sva se z Aletom tudi dogovarjala, kje napadeva.
No po Vodicah še en napad Ferrare, ALE takoj zraven, nato Premužič, nato jaz - je že izgledalo, da bo uspelo, a tudi ni - kdo je pokrival niti ne vem.
In pred Skaručno isto - napad Ferare, nato ALE in PRemužič. Nč sem si rekel, bodo pokriti - pa potem sam ruknem. E, dečko moj - napača - in to velika.
Trojica se je počasi oddaljevala, v grupi pa vse mirno - jaz pa razmišljal kaj naj naredim - če grem, lahko potegnem grupo in zajebam Premužiča (isti klub) - če ne grem,
jih vidim šele v cilju. 
Čim začneš v takem trenutku razmišljat, je konc - game over.
Sicer sem glede na kontra veter upal, da jih ujamemo (seveda nism z prstom mignil,da bi jih), a so vsi trije tolk dobri, da je bila to misija nemogoče.
Ko ubežnikov ni več, se v vstopu v LJ začnejo napadi - 123 - ko mitraljez. nekih 7 km pred ciljem uspe enemu italjanu in se odpelje.
Ima že nekih 500m prednosti, v preostali grupi pa nobenega interesa za lovljenje. Potem pa pri tabli 5km jaz opalim in s seboj potegnem še Smoleta.
Šlo je do daske in je letelo 50 na uro (zadnjih 5km sem (oz. sva imela povprečje 48 ), namignem Smoletu naj da smeno - on pa nič, in še enkrat - in reče,
da ne more in da ne bo šprintal - in jest naivnež valda nasedem. In se zakadim za tistim italjanom spredaj - SMole jasno zadaj - in ga ulovim 50m pred ciljam
in odšprintam - vidu sem da je gotov. V tistem trenutku pa nekaj m pred ciljem mimo prileti Smole in me prehiti.
Kar stemnilo se mi je pred očmi - totalno nisem mogu verjet. Potem se je zgodilo nekaj, kar ne bom napisal - si je pa Smole zaslužu. In če bere tole, lahko
samo rečem, da je ena navadna pizda in si ne zasluži naziv kolesar. Vsaj ne v mojem slovarju.
Je pa res, da me je nauču za vse večne čase, da na dirki nobenmu ne verjet - verjetno sem mu za to lahko tudi mal hvaležen.
Moram pa rečt, da sem dons, ko sem malo zadevo prespal, ugotovu, da sem včeraj full užival - bil v begu, lepo šel na klanc, dirkal s profiči, skakal, pokrival,
se šu kronometer, in na koncu še šprintal - in seveda v enem kosu prišel na cilj - kaj češ boljšega.
Toliko od mene. Se vidmo drugo leto.
Aja - drugače organizacija na dokaj visokem nivoju - tisti, ki so čakali v vrsti za prijave so si sami krivi (bi prej prišli), rokavičke so super darilo, bidoni in geli tud,
promet prve skupine totalno zaprt (razen enega avtobusa),pika na i je bila zame pašta s tuno.
Pa bunda Zanoškarju + priznanje supermenom za 25.Franjo.
Edino štartni boksi bi pa res lahko bili - in s tem bi se lahko Franja odprla že pred Vrhniko.
lp,oTTo
p.s. tole sem pisal kar v beležnici - upam, da je berljivo.
p.s. pa hvala tastarim in kolegom za pijačo na Kladju in Loki, in sevede tudi v Valburgi
Hehe - eni še ne poznate štorije z Pinarellom.
Ma k se mi glih da - sam ne se preveč smejat.
Greva z Maratonom dan pred tekmo v Izolo prespat, da bova imela čimmanj vožnje do Trevisa. Proti večeru grem na bicikl mal noge pretegnit in ko pridem domov dam čevlje na balkon, da ne bodo notri smrdele, k je bla še ena družba napovedana.
No pol zvečer gremo mal ven (obvezni carboloading pa to), pridemo mal pozno domov, zjutaj pa vstat. Vse spakirava, jest še pašto pojem na balkonu, pol pa se odpeljeva. Pri Palmanovi vidim odcep za Venezio in pa Trevisio.
Mal hitro se mi je zdelo, da bi bil odcep, a sem vseeno sem zavil - in se lepo turističko peljeva - in prideva do Udin, iin začnem razmišljat, da nekaj ni u redu.
Na prvem možnem kraju obrneva in gasa nazaj - šlo je kokr je avto šel - skoz 190+ po avtocesti, po naseljih pa tud max, pa še kakšna rdeča luč je padla.
No uspe nama pridit 10 min pred štartom - v tem času zrihtava dvig številk in celo WC stuff. Lepo se napraviva - hočem dat čevlje gor - čevljev nikjer. Valda - na balkonu so ostali.
Da te kap.
Maraton je bil pomoje še bolj bled kot jest. Da o tem ne govorim, da se je še masiral - pa še pol min do štarta. Ma sem reku, naj hit gre - da bo vsaj on štartal. Jest pa čist zaprepaden - kva zdej? Nej se zjokam, a kaj - sm bil tolk jezen sam nase. No pol pride še en Italjan, pa pravi pantalone, pantalone?! - je revež pozabu hlače - pa mu dam ene k sm jih mel s sabo, mu dam mojo mobitel cifro, da mi pol vrne hlače - no hlač nism pol nikol vidu, poklicu pa tud ni).
No k pridem mal k seb - grem na prijave in se tam nekaj matram razložit, da bi rabu čevlje, če majo kakšne - oni pa so mislili, da mam nek problem s čipom. jao, jao.
Pol pokličem Penkota, k sm vedu da je v Trevisu - itak, da tud on ni mel čevljev - me je pa prašu, če mam kake superge - sm reku da ne, in v sandalih skakal okrog. Prvo sekundo sem celo pomislil, da bi šel v sandalih, a sm reku, tolk trapast pa nism.
No, pol pa začnem gruntat, kva bom počel 6ur - hodim okrog avta in zagledam superge na prednjem zicu - od Maratona .
Tiste, s katerim je prelaufal maraton na Dunaju. 
Se sam nasmehnem in zaklenem avto in se odpravim že proti štantom. Hodim in razmišljam - pa mi ni dalo miru. Se obrnem nazaj, probam superge - so mi ble kar prav - in rečem, ma ja, če crknem, pa crknem. Dam superge gor, kolo iz avta, nabašem hrano in na štart. Ko bi vsaj vedu kje je štart?!
Mal se derem okrog in makaronarji me kmalu pošljejo na pravo mesto. Ko pridem na štart so zadnji kolesarji ravno štartali - kakih 14 min po uradnem štartu.
Prvih 45min je bil čisti kronometer - poprečna je bla 47,8 - prehiteval vse živo - se gužval, nato pa na klancu dobil eno solidno grupo in z njo prevozil do konca.
Jasno sem pa slišal razne komentarje med dirko - ala nice shoes ipd. 
Pa da na bi kdo mislu, da sm se sam švercal, ene 20 km pred ciljem sem napadel celo grupo 30ih, ker se mi je zdelo, da nikamor ni šlo... Eni so me tko gledal, kt bi iz vesolja prletu, ko so me ujel.
Res mi je škoda, da sm pozabu čevlje - in to že drugič v življenju - enkrat sem odpeljal z gorcem maraton Špico z 2ma številkama premajhimi supergami.
Zdej pa ugante, kva najprej dam v torbo preden grem na kako dirko?! 
Uff, cel roman.