Dirka v Reani ni potekala ravno po planu. ....

Dirka v Reani ni potekala ravno po planu. Plan je bil, da počakam prvi krog, nato pa se skušam pridružiti kakšni boljši skupini v begu.
A v begu sem bil že kmalu po začetku, ko je minila prva toča napadov. Bilo nas je nekih 8-9 kolesarjev - kar dobrih. Po nekih 5-10 km nas je glavnina ujela, sledilo je še nekaj napadov in naenkrat ostanemo le 3je kolesarji - vsi slovenci (Aleš Krapež,Andrej Dolenc in moja malenkost). Kar lepo prednost smo si privozili, ko nam je veter kilometer za kilometrom jemal moč iz nog. Kmalu smo se vozili pod 40km/h, kar jasno ni bilo dovolj za uspešen zaključek dirke. Glavnina nas tako ulovi po kakšnih 15-20km. Po tem poizkusu so bile noge prazne in na v drugem krogu na drugi hupser odpadel. Malce sem tudi sam kriv, ker sem pomagal enemu izmed mojih konkurentov, ki je padel na spustu, do glavnine. Potem pa sam odpadel. Do grupe mi je malce pomagal klubski avto.   Vzel sem še en gel, a kaj prida mi ni pomagal. Nekaj km pred ciljem se je odpeljalo 6-7 kolesarjev, ki so prišli v cilj pred glavnino. Sam pa sem  v šprintu glavnine zasedel 33. mesto. A ker so bile nagrade do 35, sem dobil vrečko za domov - čokoladni jajc, makaroni, 2 piskne fižola in 1kg piškotov..

Za uvrstitve na teh pripravljalnih tekmah mi je vseeno, a našemu šefu v ITA pa počasi že na jetra gre, da ne dosežemo kakšnega vidnejšega uspeha.

Naslednji "podvig" bo že v soboto, ko gremo v Pordenone na dirko, ki je ni na mojem koledarju.