Zadnja dirka sezone je prinesla eno največjih razočaranj v moji "kolesarski" karieri. Po samo 15 km Labinskega Đira sem se nenadoma znašel na tleh - med prečkanjem opuščene železniške proge, ki je bila pod vodo me je enostavno pomedlo na tla. Pred prečkanjem sem videl, da je nevarna točka, in sem pod pravim kotom šel na tirnice, a tudi to ni pomagalo - verjetno je bil pod vodo kako blato al kaj podobnega. Preden sem se pobral, popravil prvo zavoro in namestil ketno je minila dobra minuta in pol. Vmes jasno vsi mimo mene - še sreča, da se ni nihče zvrnil name.

Če bi bil v slabi formi in bi šel v Labin igrat turista, ne bi nič rekel. Ali pa da bi padel na spustu iz Skitače, ki je bil danes res ubitačen - tam je bilo danes kar nekaj padcev. Tako pa je bila forma blizu najboljše letos - na zadnjih dveh treningih sem imel 1800 VAM (višinskih metrov na uro) v 2eh kilometrih, kar je res lepa številka. Po padcu sem ga jasno tišal do dile, a to je bilo na koncu dovolj le za 11. mesto generalno in 4. v kategoriji. Verjamem, da bi bil brez padca med 3, ob suhem vremenu bi pa imel še zmagovalec Demanuelle precej dela z mano. A pustmo ČE-je. Ni izgovorov, a letos je bilo padcev čisto preveč - ne vem - a si bom mogu koleščke na bajk naštimat a kva. . Ma dost za dons - grem še en pir odpret - dobr da je konc sezone, ker če bi se tole zgodilo med sezone, 100% postavm bicikl v kot. Tko pa - se vidimo v naslednji vojni.

Rezultati Ceste in MTB na http://www.istra-bike.com/manifestacije.asp?id=20.